V petek, 29. maja popoldne, smo se tečajniki odpravili proti Paklenici, v kamp Anića kuk. Nekateri smo prišli malo prej, drugi malo kasneje, do poznega večera pa smo se nabrali že vsi in imeli postavljene šotore ter narejen »bazi tabor«, v rokah pa obvezno opremo za pripravo na plezalne izzive – plezalni vodničke in pivo. Zaradi pozne ure smo se odločili, da se po navezah razporedimo šele naslednje jutro in takrat tudi izberemo smeri za plezanje.
V soboto nas je večino še pred budilko zbudilo sonce, potem pa je sledil zajtrk in logistika. Imeli smo skupinski marš v kanjon, na zadnjem parkirišču pa je vsaka naveza zavila v svojo smer in sicer:
- Mia, Dean in Urban – Ča je Draga od Draga z izstopno varianto (5a+)
- Nina in Gašper – Akademska (5a)
- Katarina, Jure U. in Johny – Flex & Rex (5a)
- Katja in Tanja – Flex & Rex (5a)
- Nik, Jure D. in Vid – Kamasutra (5b+) in Trik (5a+)
- Jan in Andrej – Centralni kamin (5a+) → Severno rebro (4b+)
S plezanjem smo nekateri končali že okoli poldneva, drugi pa so plezali do poznega popoldneva, ko je sonce že dodobra segrelo kanjon, vsi pa smo vsi že komaj čakali kopanje v morju. Po tej osvežitvi smo se še okrepčali, potem pa je sledilo druženje v baznem taboru. Zvečer sem, skupaj s Katjo in Andrejem, večerno pivo zamenjal za Oprosti mi pape (4a). Ko smo se ponovno vsi zbrali v kampu, smo ob taroku naveze in smeri izbrali še tisti večer, v nedeljo pa je sledil zgodnejši odhod iz tabora.
Prva, z najbolj ambicioznimi plani, sta bila Nina in Vid, ki sta odšla plezat Mosoraško (6a) še preden so nekateri prvič pomencali oči, drugi pa smo jima sledili kako uro kasneje v naslednje smeri:
- Mia, Nik in Johny – Centralni kamin (5a+) → Severno rebro (4b+)
- Katarina in Tanja – Severno rebro (4b+)
- Katja, Jure U. in Urban – Danaja (5a)
- Dean, Jure D. in Andrej – Thüringer weg (6a)
- Jan in Gašper – Danaja (5a)
Plezalci Danaje in Thüringer wega smo za konec, za vajo, abzajlali nazaj do vznožja stene.
V kamp smo se zopet vrnili okoli poldneva, sledilo je hitro pospravljanje šotorov, osvežitev v morju in seveda najtežji izziv Paklenice – kosilo pri Dinkotu, težavnosti 9b(eers). Tam smo se zbrali vsi udeleženci tabora, pridružila se nam je tudi načelnica Jasna. Med čakanjem na hrano smo predebatirali doživetja in občutke preteklega vikenda in se soglasno strinjali, da smo se vsi imeli super; uživali smo v plezanju, domov pa smo odšli samo s površinskimi ranami.
Fajn smo se imeli 🙂