Smer Marije pomočnice sem hotela preplezati že lani, vendar sva z Evo zaradi polomljenega klina in malo predolgega poleta raje obrnili. 12.4. sem se v Kogel vrnila z Vidom in jo preplezala prosto. Po prečki sva sicer zavila v Tržiško varianto, nato pa zaradi mokrih kaminov prečila nazaj v originalno smer. Pred detajlom v prečki sva pustila 2 nova klina.
2 tedna kasneje, 27.4. sva plezala v Veži in sicer Zajedo usmiljenja. Vid je en dan pred tem plezal že Spominsko smer Mihe Laha in je večno opreme pustil pod steno, kar je malo olajšalo dostop Zaradi mojega nočnega dežurstva sva z dostopom štartala šele okrog 9ih, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj bi naju sicer v smeri kar zeblo. Detajl je streha v prvem raztežaju, ki je tudi najlepši del smeri. Sledita 2 lažja krušljiva in zaraščena raztežaja, nato pa zajeda, po kateri ima smer ime-ta ni navdušila nobenega od naju. Smer sva oba preplezala prosto, nato pa sva se spustila do prvega štanta Akademske in bila z enim abseilom pod steno. Za varovanje priporočam set frendov.
Za prvi maj sva v Rušici plezala Živela klasika-res lepa smer v dobri skali. Detajl smeri je dobro opremljen prehod čez previs (VII), v šesticah je varovanja manj. Po preplezanih smeri sledi zoprn prehod čez borovce do abseil piste.
Da prišparava na bencinu, sva se direktno iz Martuljka zapeljala še pod Grossglockner, da sva lahko pred izpiti povadila še ledeniško tehniko 🙂
Neverjetna sta!