Za nedeljo (21.8.) smo imeli v planu S raz Visoke Bele špice… Kolega z AO Rašica, Franci in jaz se s parkirišča zapodimo v breg… tempo kar hud, majica mokra, kaplja od las 🙂 malo višje od koče Brunner kolega pojamra, da ga boli noga in da upa, da ne bo slabše… no, pri bivaku Gorizia ugotovimo, da plezat pač ne bo mogel ker je bolečina premočna… poleg tega pa sta bili pred nami v smeri že dve navezi…
Imamo plan B?? Ga nismo imeli… in ker brez inštruktorja ne morava sama v katerokoli smer, smo naštudirali, da pa bi vseeno lahko šla s Francijem na vrh Visoke Bele špice po normalnem pristopu (II).
In tako sva tudi naredila… posolirala sva II na vrh (no, vmes sva se za 4m navezala) in abzajl nazaj pa sva bila z dnevnim izkupičkom zelo zadovoljna.
Ko sva se vrnila do bivaka Gorizia, kjer naju je čakal kolega smo ugotovili, da smo se zelo dobro odločili, da nismo vstopili v smer S raz, saj so bile naveze, ki bi bile pred nami, šele na 1/3 smeri, ura pa je bila že krepko čez 13. popoldne (vmes so malo zgrešili, ITA naveza celo abzajlala…)
Med počasnim sestopom smo se do solz nasmejali in ugotovili, da smo kljub zapletom prav dobro splanirali rešitve… in, da se včasih plan B izkaže za boljšo opcijo kot plan A…
S raz Visoke Bele špice bo pa še kak teden ali dva počakal 🙂