V ponedeljek, po sončenju v južni steni Planjave, sva se z Urbanom Bolto odpravila plezat v severno steno Turske gore. Za cilj sva si izbrala smer Velika zajeda, ki ima začetek enak kot smer Direktna zajeda. Smer sta leta 1954 splezala Ciril Debeljak in Vlado Fajgelj, od takrat pa po številu opisov ter opremljenosti najbrž ni doživela prav veliko ponovitev.
Zaradi nepoznavanja težav, ter hladne napovedi sva se za turo dobila že ob 5ih zjutraj v Kamniku. Nato sva se odpeljala v Logarsko dolino, kjer je na parkingu termometer kazal 3°C, a sva se kar kmalu ogrela. Dostopila sva mimo Okrešlja, in se nekje proti Turskemu žlebu odcepila proti steni. Nadaljevala sva po razbitem melišču dokler nisva prišla pod vstop smeri v izrazitem trikotu.
Na začetku sva en raztežaj preplezala nenavezana, nato pa dva ali tri raztežaje nadaljevala kot za smer Direktna zajeda. Približno en raztežaj nad vrhom neočitnega stolpa sva naredila štant, iz kjer se dobro vidi detajl Direktne zajede. Tu se smeri ločita. Nadaljevala sva en dolg raztežaj po najlažjih prehodih proti levi, kjer sva vsake toliko našla kak klin.
Ker je bila to moja izpitna tura za alpinista/skalnega plezalca, sem do te točke vse raztežaje plezal v vodstvu. Zaradi slabše skale je naslednji raztežaj prevzel Urban. Smer nadaljuje še en dolg raztežaj po slabi skali v levo dokler ne prideš pod kamin z dobro skalo.
Tu sva spet zamenjala vodstvo in nadaljevala po kaminu. Ta za razliko od cele smeri ponuja vrhunsko skalo, a prav tako bolj slabe možnosti varovanja. Na koncu je Urban potegnil še en dolg cug, s katerim sva prišla na vrh smeri. Sestopila sva po Turskem žlebu.
Kljub napovedi v smeri ni bilo pretirano hladno, ljudi pa tudi nisva srečala. V smeri sva naletela na nekaj kar novih klinov, pustila pa sva še tri jeseničane.
Smeri zaradi neopremljenosti in slabe skale ne priporočava.
