26.4.2025
14 pogumnežev iz AO Domžale se je odpravilo na pot proti Blagaju, kjer smo se nastanili v Villi Nerry Blagaj, ki poleg 6ih spalnic ponuja tudi bazen (v času našega obiska “izven plavalne sezone” prazen) in picerijo, ki se nahaja pod villo. Pomembno dejstvo vsejedih članov je bilo, da picerija nudi tudi roštilj. Po nastanitvi in bojnem večernem planu smo se ob dokaj kulturni uri odpravili spat.
27.4.2025
Jutro v Blagaju se je začelo s Tomaževim vprašanjem ob 7:27 uri: Ali bi kdo Pelinkovec? Priprava bojnega plana se je nadaljevala. Močna ekipa z Johnijem in Alešem na čelu, se je odpravila v sektor Crvene stene. Erazem je zlezel Power line 7a+, Johny je splezal Kung fu 7a, Tanja se je ogrevala za naslednji dan. Druga ekipa – tečajcev in pripravnikov, z ostalimi starešinami na čelu, se je odpravila v sektor Pejotl, kjer so opravili s polovico sektorja. Dostop do sektorjev je enostaven – najprej se je potrebno peš, s kolesom ali z avtom odpraviti do ECO CENTRA BLAGAJ, potem pa pot nadaljevati le nekaj minut peš do sektorjev. Večer smo zaključili z analizo ture v Gostilni MOST, ob lozi in travarici – za sladico!
28.4.2025
Drugi dan v Blagaju se je planiral skladno z vremensko napovedjo – vsaj nekaterih članov. Ajda in Matej sva se s kolesi odpravila proti sektorju Rebro-Istok, kjer sva v jutranjem žganju sonca plezala v samoti, vse do prihoda članov iz AO Matica Celje na isto stran rebra. Dan je začinila smerca Inspiracija, v kateri se je Mateju odlomila skala in je s kamnom v roki poletel do drugega kompleta proti tlom in me zavihtel v zrak. Pomniti: 1. ocene v sektorju Rebro-Istok so podcenjene, kar pomeni, da se bodo na 6a lahko namučili tudi tisti, ki se sicer čez 6a lahko sprehodijo, 2. skala je krušljiva in 3. dostop je možen z gorskim kolesom skoraj do rebra.
Tomaž je Ano in Murno odpeljal na Prvi maj – 100 metrsko 5a smerco, ki po pripovedovanjih ni veliko plezana in je bila polna rožic. Zelo pogumno in romantično dejanje Tomaža, da je odpeljal kar obe.
Gašper in Luka sta sledila močni navezi v Crvene stene. Tanja in Johny (ki je romantičo sledil svoji ženi) sta splezala Sivi mišoko 6b+, Erazem je na vpogled splezal Magla 7b, Bara 7a in Aganovac 7a+. Gašper je splezal United colors 6b+.
Aleš je splezal Šigureca in La cuenta 6a.
V vilo so se nam do večernih ur končno pridružili tudi Ana, Linda, Katarina in Klemen.
29.4.2025
Prvi padli boric so iz neznanega razloga vso noč izločali s peristaltiko in kontra peristaltiki vse do jutranjih ur. Ostali pa vztrajni. Ajda in Matej sva se s kolesi odpravila proti Mostarju – najprej po kolovozu, rinila v hrib in sopihala čez skale. Ustavila sva se ob poti v Podveležu in si s kulturnim navdihom ogledala stečke. Pot naprej sva nadaljevala po asfaltirani cesti, kjer sva vrgla uč tudi na plezališče Stolac. Trije slovenski pogumneži so plezališče pospremili z besedami, da “čudno doni in se lahko odtrga” in da “ocene niso poceni”. Zaključila sva v Mostarju, kjer sva na turistični način kolesa porivala skozi center. Tomaž, Luka, Ana, Murna, Linda, Katarina in Klemen so se po ferati odpravili do sektorja Hladovina, o kateri so povedali, da je hladna (in senčna), ker do gor zasvičaš. Smernce so lepe, realne ocene, čudovit kanjon in veliko polžev. Ana je bila presenečena, da nekateri soplezalca varujejo z dojenčkom na hrbtu in je sarkastično pripomnila: Ali rojevaš ali zihraš deca – saj je isto!
Vreme je bilo čudovito – šajba – sonce nas je (na)žgalo.
Športni dan smo zaključili z zelenim orehom aka. zdravilni bosanski zvarek za želodček.
30.4.2025
Drugi padli borci so iz že znanega razloga – voda v izbranem lokalnem baru – izločali s peristaltiko in kontra peristaltiki, ponovno do jutranjih ur. Ostali smo se razporedili po sledečem vrstnem redu: Ajda in Matej sva po vzoru močnih sledila v Crvene stene, naprej v Hladovino ter po ferrati na ogled bivaka pri Rebru. Johny, Tanja, Aleš in Mojca so se odpravili v sektor Ljut, Linda, Ana, Tomaž, Gašper in Luka pa so se odpravili v Drežnico. Zvesti domžalčani so izbrali Karotov sektor “nor” in uživali v sončku. Drežnica se nahaja slabo uro stran, oz kot so pripomnili: “za kuliso vredno uro vožnje stran”. Kar se tiče smeri so plezali v sektorju Školski in zaključili, da ni obiskan, je v pajčevinah, lepo navrtan, tudi lepe smeri ampak skrite v senci.
1.5.2025
Vsi padli borci so končno ponovno zavzeli bojne položaje. Večji del ekipe se je odpravil proti plezališču Stolac nad Mostarjem. Tomaž je imel željo po plezanju večraztežajnih smeri, s čimer se ženski del ekipe ni strinjal, ker naj ne bi bilo varno zaradi krušljivosti, zato je Tomaž Ano M. odpeljal na ferrato nad plezališčem Stolac. Gašper, Linda in Ana G. so napadli večraztežajko Mostarske kiše, ki je nudila čudovito plezarijo s ščepcem krušljivosti. Po njihovih besedah naj bi bila priporočljiva zaradi lepih razgledov, če se vzame v zakup neprijetne občutke ob skalah, ki vstanejo v roki. Ajda in Matej sva se na 1. Maj odpravila na – že znano – večraztežajko 1. Maj in nadaljevala v – že znanem – Rebru. Večraztežajka je sicer čudovit in 100 metrski 5a, ki pa z lepimi razgledi ponudi tudi s ščepcem krušljivosti in zaraščenosti s prelepimi bosanskimi rožicami. Ta močni del ekipe se je odpravil v plezališče Podružje nad Mostarjem. Smeri so opisali kot kratke, ostre in predvsem zelo previsne. Ocene so bosanske in se v sektorju začnejo pri 6b+. Luka je branil trdnjavo, ker se je odločil, da se bo spočil za projekt v Rebru.
2.5.2025
Prvi izmed ekipe smo se na ta dan že odpravljali proti domu, medtem, ko sta Tomaž in Gašper poskrbela za še en nepozaben dan, ki ga je Tomaž opisal takole:
Ob četrti uri jutranji sva krenila dogodivščini naproti, uro vožnje in parkirava pred rampo. Napokava nahrbtnike z vso opremo za skalno plezanje, tokrat imava poleg premičnih varoval še 25 klinov, ker se podajava v neznano. Hodiva pol ure, ko pred sabo zagledava pregrado Veleža, ki nama vzame sapo. Vzameva vodniček v roke in pot pod noge. V dobrih dveh urah hoje se znajdeva na mestu, kjer so prvi plezalci taborili, tam končno uskladila pogled z smermi v vodničku in ugotovila, da sva daleč levo od vstopa v smer, ki sva jo izbrala. Stena se razprostira kar 13km na široko z več markantnimi vrhovi. Bosanske plezalne ekipe iz Mostarja so leta 2015 potrebovale dva povratka, da so se znašle pod steno in naštudirale sestope in še enkrat, da so splezali par smeri. Do takrat stena ni videla alpinistov od 80.ih let. Spust proti osrednjemu delu in po strmih travah in meliščih pod smer Sekretarska, kot dva gamsa sva se pasla in gledala v vodniček kje je kaj. Pogled na uro, ki kaže enajst in premislek sta nama dala vedeti, da bo bolje, če se odpraviva naprej raziskovat in usklajevat steno z slikami in skicami v vodničku. Našla sva tudi Iljin smer, ki je z 16. ponovitvami najbolj plezana v steni. Spodaj nekje na melišču sva ugledala markacijo in se po njej odpravila skrajno desno in preverila kje bi se lahko sestopala iz stene. Našla mesto za bivakiranje pod steno Slovenski logor, za naslednji obisk. Na poti v dolino sva pri gozdarski koči srečala štiri policaje, ki so bili veseli prišlekov in so že vedeli, da sva Slovenca. Ponudili so nama pivo, pa sva vseeno prosila za vodo in na dušek izpila par kozarcev. Je rekel ta glasni “Pa šta vi Slovenci samo planinarite?”…. In sva že hitela proti dolini, saj so naju v Blagaju čakale punce. Dolga in naporna tura, ki je razjasnila tančico skrivnosti okrog Veleža. V novembru se pa vrneva v Slovenski logor in tudi kaj splezava.
3.5.2025
Zadnji dan v Blagaju ali povsod je lepo, a doma je najlepše. Vseh 14 pogumnežev iz AO Domžale se je počasi odpravilo proti domu.