Valluranraju za uvod v višave,
prvi glavobol, pravi boj,
redkejši zrak zbistril nam glave,
dosežen vrh, poplačan znoj.
Vrh Cope v oblake odet’,
prikrit nevaren ledeniški svet.
Raje kar nazaj v Huaraz,
kot pa v špaltno v večni mraz.
Alpamayo – ti vršac častiti
piramida v večnem snegu,
dano nama je bilo te osvojiti,
dan kasneje že sva v drugem bregu.
V silnem primežu noči
na Tocllaraju kar po sred,
po petnajstih urah brez moči,
sva pri šotoru spet.
Sredo andskih vseh planot,
granitni stolpi neizmernih lepot,
greva v Hatun Machay,
plezalcev pustolovskih raj!
Poslednji dan uzreva še neskončnost oceana,
mar res konec bo zarana?
Še stisk roke v pozdrav,
a le do naslednjega obiska višav.
Pet tednov sva v kondorjevi deželi, v gorovju Cordillera Blanca v Peruju preživela Uroš Oblak (AO Kranj) in moja malenkost. Hvala Planinskemu društvu Domžale in PZS-ju za sofinanciranje odprave.
