Veliki K…. objavo sem imela že napisano pa se mi je ugasnil telefon in je šlo vse v Pisane Marjetice…. 🤣🤣 ampak ne gre vedno vse po planu, tako kot v hribih, zato lepo počasi znova….
Kdor čaka… dočaka… ideja je zorela ze nekaj časa… ampak na koncu le prileti Kosirnikov SMS: “Gledam vreme, sreda zjutraj bo!”🌞 In smo šli…
Vsi malo prej iz službe (kar je treba, ni težko 🤣🤣) napokali robo v kombi in gasssaaa…
Vožnja je ob klepetu (poglej seznam udeležencev 🤣🤣) hitro minila…
Ob 18ih smo ze špancirali proti koči. V družbi svizcev in prijetnega tempa smo bili hitro na ledeniku. Zamenjali smo obutev in pohiteli naprej, kočo Johann Hütte smo dosegli ravno ob zadnjih izdihljajih svetlobe 🌛
Kuhinja je bila že zaprta, skoraj vsi so že spali zato smo na hitro pojedli sendviče, naredili plan za zjutraj in tudi mi legli v postelje…
Juš je spal kot dojenček… ostali pa…. bolj tako tako, veliko premetavanja in težka glava…
Preskočili smo zajtrk in že ob 4:30 hodili proti vrhu, kar se je kasneje izkazalo za dobro potezo, saj smo se izognili guzvi…
Malo po skali, malo po snegu, nekaj vrvi in zajl in že smo bili na vrhu Velikega Kleka 💪💪💪
Za Juša, Gašperja, Francija in zame je bil to prvi vzpon tako visoko… smo bili kar ponosni nase.
Naredili smo nekaj slik in se počasi odpravili nazaj… po grebenu je bilo potrebno nekaj pazljivost in potrpljenja zaradi navez, ki so se vzpenjale ampak je šlo.
Na poti v dolino smo vsi samo še čakali na zadnjo kočo, mrzlo pivo in namakanje nog v ledenem potoku 😇🍺🌊🍻🍻
Polni novih izkušenj, neverjetnih doživetij in lepih vtisov smo se prijetno utrujeni zgodaj popoldne vrnili domov.
Meni je bilo VRHUNSKO 🤩🤟
Prav vse se nam je “poklopilo”…vreme, razmere, družba….
Ekipa, da te skipa je bila tokrat sestavljena iz naslednjih članov:
Niko in Bojana
Juš in Janez Kosirnik
Woody, Franci in jaz 🤟
Zdaj pa komaj čakamo Dolomite … 🤓🤭🤫