V četrtek, 27.8., sva splezala Jubilejno, ki sva se jo lotila smeri primerno resno. Že v sredo zvečer sva pristopila na Kočo na Ledinah, se pri goriški navezi, ki jo je ravno splezala, pozanimala za glavne informacije – te so bile samo pozitivne, tako da sva bila še dodatno zadovoljna nad izbiro smeri.
Od koče sva do pod stene, kjer sva nadela pasove in tehniko, potrebovala 45 minut. Vstopila nisva po originalni ob snegu, ampak po ploščah in razu malce levo.
Startala je Bojana in se kljub oceni III malo pod prvim stojiščem že preobula v plezalnike. Nato sem na vrsto menda prišel jaz – drugi in tretji raztežaj, kjer sva kamin obvozila po levi, sta lepi V. Sledi nekaj lažjega plezanja, ki sva si ga začinila s kakim + pri oceni več s plezanjem nad kaminom. Peti raztežaj starta v kotanji, nad katero je ozek in malce previsni kamin, sledi dolg raztežaj -IV najprej malo proti levi in nato desno po razu do začetka tako opevane prečnice. Ker je bila vsa oprema na Bojani, je bila na vrsti ona – in po cca 10 min čiste tišine (varovanje je za robom) se je oglasila z »nehaj varovat«. Vzpenjajoča prečnica je res lepa, močno nabita, cca 15-20m desno, nato rahlo previsno obrneš proti levi navzgor še dobrih 5-10m in nato nad sabo cca 10 m zagledaš lepo stojišče (večina stojišč ima vrvice, tako da je orientacija še malček lažja). Na prečnici sva vpela vsaj 10 varovanj, za boljše počutje in če ne bi imela občutka, da jih bova rabila malce višje, bi še kak klin več. Pri stojišču sva šla levo in kmalu našla varovališče na ploščah, kjer sva se odločila, da bova izstopila levo po originalnem izstopu. Pri skoku levo za vogalom sva že bila, a se nama je najprej zdel prezahteven na podlagi opisov, zato sva cca 20 min poplezavala po skalah gor in dol – in se končno vrnila pod skok III, našla klin (od zadnjega štanta cca 30 m levo okoli hriba), ga splezala in se nad njim razvezala. Sledila je še cca 1 ura poplezavanja po razbitem svetu I/II/III in kaj lepšega kot stopiti na vrh Dolgega hrbta direktno pri možicu na vrhu. Plezala sva 5 ur, sestopila pa čez Mlinarsko sedlo.
Sicer pravega razloga ali obletnice za obisk Jubilejne smeri nisva našla – je bila pa smer za zapomnit in morda za ponoviti ob kaki 5. obletnici😊
LP, Bojana in Niko
Bravo. Lepa. 👍