Sicer jutranje budilke nismo bili ravno najbolj veseli, ampak smo se prav vsi, tokrat smo bili (žal) samo trije kaj hitro zbudili in se odpravili proti Logarski dolini. Sicer smo bili pri zbori na Rodici skeptični zaradi kar visoke temperature, vendar nas je ta skeptičnost delno minila v bližini Luč, kjer smo zagledali “pomrznjene” avtomobile.
Pot do Klemenča jame je minila kar hitro, tempa pa tudi nismo navili, časa smo imeli dovolj. Ko smo zagledali slap, smo že opazili trojico, ki je kar solo “užgala” preko slapu. Vinko je oba tečajca navezal na “štrik” in že smo ga zarinl v navkrebr po ledu.
Vrhunski led, no če tak led obstaja, no uglavnem preglavic nam ni delal. In kar hitro smo opravili z vsemi tremi cugi. Najlepši del ture je bil za nami, sledil pa je še kar ne hvaležen (najprej sneg, nato pa v hosti sam led) spust. Na izhodiščni točki, smo se pa še na hitro okrepčali in odžejali.
Vinko, hvala! 🙂
O, ja … ice is nice! =D Zagretost tečajnikov pa še bolj. 💪🏼