Z Jakom sva to smer imela v planu že dve leti nazaj, pa so nama poškodbe vedno preprečile, da bi jo šla lest. No, v tretje gre očitno rado, tako da sva včeraj končno izplonila najin plan. Smer je z eno besedo čudovita. Razen par podrtih cugov, je skala fenomenalna, bistveno boljša, kot zgleda na prvi pogled. Tudi tistih nekaj štiric in petic je za prste obliznit. Izpostavljeno plezanje, ampak povsod dovolj oprimkov in stopov. Za mnoge od njih sumim, da so bili “umetno” izklesani, ker so ravno tam, kjer jih potrebuješ, zgledajo pa kot prave stopničke. Kakorkoli, z orientacijo nisva imela težav, razen enkrat v skrotju, kjer sva prehitro zavila levo in zaman iskala prehod na glavo. Včasih me kar prime, da bi te “zgrešene” poskuse očistil vseh klinov, ki samo zavajajo in ti kradejo dragocen čas. Drugače pa, kot rečeno, super smer, vredna ponovitve, zame osebno ena najlepših, kar sem jih zlezel. Za vse skupaj, vključno z debelo uro rinjenja v “prazno”, sva potrebovala 8h. Sestop pa klasika, po Hanzovi. Plezala Ipo in Haka (nadimek Jaka v Peruju:-)