Na vroč dan sva se s Špelo odpravila v Dolgi hrbet, kjer je bilo prijetno hladno(od začetka še preveč). Smer se začne v vpadnici izrazitega previsa. Ko sva na vstopu gledala linijo, sva mislila, da gre smer po razčlembi takoj ob previsih, vendar gre bolj desno. Sam sem zarinil pod poč in obrnil. Po tem je plezarija stekla. V prvem težjem raztežaju (na naslovni sliki) sva imela še malo trde prste, ki gredo bolj slabo skupaj z malimi poličkami. Vseeno je bil fenomenalen cug. Drugi raztežaj sem moral enkrat ponavljati, tretjega pa sva spet oba splezala v prvo. Detajl ponuja vrhunsko prečko v desno po malih stopkih in grifih, sidrišče pa je na stiku s smerjo Indijansko poletje. Preostanek smeri po zajedi z dobro skalo, ki te pripelje na gruščnato polico. Od tam sva nadaljevala nenavezana.
Za sestop sva izbrala spuste po vrvi, ki jih ne priporočava, če je pred ali za nami še kakšna naveza. Poplezavanje navzdol poteka po zelo krušljivem terenu, kjer sproženi kamni letijo direktno v grapo, kjer potekajo spusti. Naju je zavedla rdeča pika, ki je desno od grape gledano navzdol, treba pa je iti levo, kjer je možic ter začetek spustov.
Bravo ta mladi! Zgleda, da je šlo celo prosto, zato še enkrat bravo. V originalu je bila smer VI A2