Samota ni kazen, je darilo. V njej se spoznaš, globoko, greš čez svoje sence in ugotoviš, kaj v življenju res želiš… Zato sva z Gašperjem odšla na celodnevni odmik iskat praznino in tišino.
Cilj oziroma načrt je bil celodnevno plezanje na sam vrh in v pozni večerni uri sestop iz vrha očaka v dolino, da se ogneva pretirani gneči in kopici ljudi. Saj poznate rek, človek obrača, bog obrne. Že večer prej sva sklenila, da bo bolje, da dolgo Nemško izpustiva in se umakneva skozi Zimmer Jahn izstop po preplezani Bavarski smeri. V mislih sem prosil pokojnega Trontlja, da pri vrhovnem čarovniku zastavi besedo za naju in nama zrihta vreme.
Tudi dan prej na praznik, sem šel po kolenih na Brezje novo ženo iskat, pa sem še za vreme prosil, pa nič. Kakor so ljudje žleht, je pa tudi vreme žleht.
Vreme bo, proti večeru se bo stemnilo do nižin, na odprtem bo morje globoko, proti obali pa rahlo plitveje, na obali pa morja ne pričakujejo. Jah nič, če je pa tako, pa pojdeva.
Vremenar Andrej Velkavrh pravi, da so lahko poletja zelo različna, letošnje nas denimo opominja, kako je bilo nekoč. Pa sva jih dobila po čeladi, v obliki sodre in vode,da naju je namočilo, ker očitno nisva švicala dovolj v smeri. Vseeno se naju je, na olajšanje obeh vreme usmililo,sva pod Zimmer Jahnovem izstopom , z strahospoštovanjem in občudovanjem gledava divji ples narave na drugi strani doline.
Z Gašperjem sva plezala Bavarsko smer (IV+, 500 m) v Severni triglavski steni, iz Stene sva izstopila po Zimmer-Jahnu (IV-/II-III, 300 m), po podih in čez prag sestopila nazaj v Vrata. V steni je ta dan bila ena vodniška naveza v Nemški in midva. Orientacija nama ni delala težav, odlična skala, zračnost in enakomerne težave naredijo to nemško klasiko v odlično plezarijo.
Luka Murn je zapisal “Vsak dan, preživet v Steni, je praznik!”
In sva šla v krčmo (steno), da sva se podkrepčala. Bilo je dobro za prste obliznit, še se vrneva.