Domov Izpostavljeno Castor in Lyskamm Traverse

Castor in Lyskamm Traverse

objavil Niko Muhič
68 ogledov

V sredo,5.8., sva se ob 3:30 odpeljala proti Gressoney la Trinite z namenom narediti krožno turo na 4000+. V Italiji naju je presenetilo kako strogo skrbijo za red (korona) – v Staffalu sva se z maskama vkrcala na gondolo in kasneje še sedežnico, ki naju je ob 12h pripeljala do Colle Bettaforca 2727 m. Lepi razgledi in pričakovanja so omilili dobri 2 uri hoje po vročem soncu s težkima nahrbtnikoma do koče Quintino Sella al Felik 3585 m. Kljub visoki ceni za polpension sva dobila prostor le v zimski sobi, saj je bila koča zasedena. Večerja je bila ob 19h, zato sva se odločila, da greva še kaj osvojit, tudi za aklimatizacijo, saj sva dan pred odhodom šele prišla z dopustovanja na morju. Rekla sva si, da v vsakem primeru obrneva ob 18 h, da ne zamudiva večerje. Mogoče sva res malo prehitro štartala ali pa sva bila od vse poti že utrujena in tudi neprilagojenost na višino in nevarna hoja po odrezanem grebenu je pripomogla, da naju je vmes malo krivilo. Na Felikjochu 4025 m sva že skoraj obupala, a vseeno nadaljevala in po 2:15 od koče sva stopila na 4223m visoki Castor. Dan je bil popoln.

Noč je bila res zimska. Plina za peč je zmanjkalo že popoldan in rekli so, da se itak ponoči ne sme kuriti. Kot bi spal pozimi v šotoru. Vsa neprespana in premražena se kar nisva mogla zjutraj odločiti za odhod iz jedilnice. Ko sva stopila iz koče ob 6h, je bilo že svetlo, zato sva pospravila baterijski svetilki. Tudi pihalo je malo, a v puhovkah nama je bilo precej topleje kot v zimski sobi. Tokrat je bila hoja do Felikjocha precej lažja, hitro sva dohitela kar nekaj navez in na sedlu zavila proti severu. Vzpon na Lyskamm West 4479 m je bil težak, meni najtežji del cele ture. Kar takoj sva začela z ostrim grebenom, ravnotežje je motil razmeroma močan veter, ki naj bi po napovedi sicer pihal le do 20 km/h. Vmes je bil tudi ledeni odsek (kot Lenzspitze Nordface), ki se je k sreči končal s stopničkami vklesanimi v sneg. Pomagala sta dobra stroja, ki sta dobro držala v ledu. S pohodnim cepinom bi bilo težko. Po »icy part« še nekaj plezanja po in med skalami in vrh. Na sneženem Lyskamm West ni veliko prostora, zato sva kar nadaljevala s prečenjem 5 km grebena. Začela sva obirati roglje, pazila na opasti, hodila kot vrvohodca. Ključni, skalni kopni del, ki je bolj na začetku grebena, ni predstavljal nič posebnega, saj je napeljana vrv, tako da še abzajl ni bil potreben. Tudi veter se je sčasoma umiril, postalo je topleje. Na grebenu možnosti za varovanje ni, paziti je treba na vsak korak. Še dobro, da sva imela idealne pogoje in je bila pot kar shojena, a je vseeno zelo zelo zračno in velikokrat kar neprijetno – kljub fantastičnim razgledom. Vrh Lyskamm Ost 4527 m je snežna špica, opast in prepad na drugo stran in se tam niti ne želiš zadrževati predolgo. Tudi sestop je en sam greben, ki gre gor in dol, tako da sva od koče v 5:10 ure naredila kar 1500 m vzpona in 930 m sestopa. Pri gibanju na tej višini to občutiš. Koncentracija in napetost sta popustili šele na sedlu Lysjoch 4153 m, ko sva na ravnini končno v miru sedla in pila čaj. Ura še ni bila niti poldne in na dosegu roke sva imela  celo paleto štiritisočakov. Do najvišje ležeče koče v Evropi Margherite te loči 400 višinskih metrov sprehoda in z lahkoto bi jih osvojila še kar nekaj, a nekaj v tebi pravi, da to ne paše skupaj. Zato sva se odločila za sestop do koče Gnifetti 3647 m in do Punte Indren 3275, kjer sva se v treh delih odpeljala po drugi strani doline do Staffala – in domov. V načrtu je bil še kak 4000+ v bližini, z družbo planirane odprave AO Domžale, tudi vreme je bilo kot naročeno, a je to žal odpadlo. Pa kdaj drugič.

LP,

Bojana in Niko

 

 

1 komentar
1

1 komentar

Matej Ogorevc
Matej Ogorevc 2020-08-09 - 20:46

Pridna sta! Pri plezanju in finih poročilih. 💪👍

Pusti komentar