Domov Izpostavljeno Valle d’Aosta

Valle d’Aosta

objavil Barbara Bajcer
0 komentar 749 ogledov

Pretekli teden se je v dolini Aoste podilo okoli 90 plezalcev iz šestih različnih držav (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Italija). Potekalo je namreč zadnje srečanje v okviru projekta Erasmus + : Climbing for everybody (https://climbing-for-everybody.pzs.si/), tokrat v Italiji. Slovenska ekipa je štela 14 članov in del nje sva bila tudi midva z Matejem. Ker smo bili člani delovnih skupin zelo pridni na zadnjem srečanju na Madžarskem, smo tokrat lahko ves čas posvetili plezanju. Čeprav je dolina Aoste v samem osrčju gora, smo bili dokaj nesrečno nameščeni na njenem vzhodnem obrobju, tako da smo se skozi teden s kombiji selili od doline do doline.

V ponedeljek sva z Matejem plezala v Il Paretone di Arnad (oz. Corma di Machaby Settore Case Fara), ki je ogromna stena navrtanih večratežajnih smeri v granitnem gnajsu. Padla je smer Mitico vento (300m, 6b). Zanimiva skala in plezarija, izstopna trojka je bila položna plata brez grifov. Friction is everything! 😀

V torek smo se Slovenci z dvema kombijema zapeljali v dolino Gressoney, v plezališče Benedizione e Santuario. Končno smo imeli razgled na orng hribe, na koncu doline se je namreč odprl pogled na Monte Roso. Dva sektorja, vsak na svoji strani ogromnega slapu, ponujata raznoliko plezarijo v pisanem granitu.

Sledila je težko pričakovana sreda in z njo Valle dell’Orco, znan po granitnih počeh 🙂 Za dobro jutro je mednarodna zasedba napadla znamenito poko Kosterlitz, potem pa smo se razbežali po okoliških plezališčih. Dve slovenski in ena hrvaška naveza smo izbrali La Piramide, ki je dom navrtanim in nenavrtanim večraztežajnim smerem. Z željo po vaji nameščanja frendov sva z Matejem najprej splezala Fessura per P.A. (120m, 4b), potem pa še Legolas…Humm, tutta libera! (130m, 5c), oz. neko zmešano kombinacijo prisotnih pok. Za konec pa smo še malo viseli na štriku pod Kosterlitzem 😀

Četrtek: Rest day! Dan za igranje turistov, pasenje oči v Alpstationu, sprehod po Aosti, iskanje najboljšega sladoleda, popoldanski počitek in delanje velikih načrtov za petek. Bolj kot se je bližal večer, bolj me je zdravje puščalo na cedilu, zato se tukaj poročilo ločuje na dva dela.

Petek skozi Matejeve oči: STILL TO COME!

Petek, sobota in nedelja skozi moje oči:

Vneto žrelo, zamašeni sinusi in vročičen občutek niso najboljša kombinacija za napadanje štiritisočaka. Zato sem se v petek prištulila ekipi bratov Hrvatov. Pristali smo v plezališču Singlin, spet v granitnih platkah. That’s the way I like it! 😀 Skočili smo še v Cervinio gledat Matterhorn. Tega je žal zakrila megla, ampak nič zato. Se bo pač treba vrnit, naslednjič z višjimi cilji 🙂

O zaključnem večeru ne bom zgubljala besed, smo primerno proslavili skorajšnji konec projekta 😀

Ker se nam nekaterim še ni mudilo domov, je en kombi podaljšal dopust. Odpeljali smo se v Cadarese, ki je eno izmed največjih območij za plezanje poči v Alpah. Hard trad climbing + cracks = way out of my confort zone. Še dobro, da sem imela same močne plezalce okoli sebe, visenje na topiču je zakon 😀 Se pa najde tudi nekaj lažjih in navrtanih smeri, tako da se da počasi vplezat. Po napenjanju v soboto in nedeljo, smo v nedeljo popoldan štartali nazaj proti domovini.

Mogoče nismo izpolnili vseh ciljev za ta teden ali izkoristili bližine masiva Mont Blanc. Vseeno pa smo izkoristili dano priložnost, obiskali veliko različnih plezališč in preživeli super teden med fajn ljudmi. Tole je žal zadnje poročilo v okviru tega projekta (Slovenija: Teden v Tamarju; Slovaška: Visoke Tatre), ampak vedno bo priložnost za kakšne nove projekte! 😉

0 komentar
7

Please Login to comment
  Naroči se na obvestila  
Obvesti o