Domov ALPINIZEMVzponi Labske udoli

Labske udoli

objavil Maja Šuštar
836 ogledov

Prvomajska odpravica na sever Češke, v porečje Labe, v raj skalnih stolpov iz peščenjaka. Področje slovi po precej divjih smereh s slabšim varovanjem ter prepovedjo dodajanja dodatnih, kovinskih varoval, dovoljeno je le zatikanje vozlov in podobnih improviziranih varoval v poči in razčlembe. Prvi svedrovec se po navadi nahaja na višini 8-10 metrov in do tja je po navadi potrebno preplezati vsaj kak težji del. Moja prva impresija – ”skeri šit”! Vse kar lahko storiš je, da malce pospotaš soplezalca, pa tudi to nima nikakršnega smisla, saj bi ob njegovem padcu verjetno ubilo oba… Ampak področje ponuja neomejeno število smeri, zato se pač odločiš za takšne, v kakršnih boš še preživel. Ali pa si suvereno napelješ top-rope iz sosednje smeri (še nikoli nisem s takim veseljem top-ropala!).

Skalni stolpi se raztezajo v nekaj-kilometrskem pasu na desnem in levem bregu Labe. Desni breg je v sončni legi in primeren za hladnejše dni, midva sva tokrat ob 9-dnevni fronti sonca in visokih temperatur plezala večinoma le na levem bregu. Imela sva 6 plezalnih dni, v katerih sva v povprečju splezala 4 smeri na dan. Gre namreč za dolge smeri, po večini 40-50 metrov, pa tudi logistika ob iskanju smeri vzame kar nekaj časa, zato so bili dnevi po večini prekratki. Plezala sva smeri težavnosti od VII do Xa (njihova lestvica, Xa je nekje okoli 7c/c+, se pa v bistvu kar fino sliši, ko rečeš, da greš za ogrevanje osem b ;)). Plezarija je res fenomenalna, ful raznolike smeri, od plošč, krimpanja, sloperjev, poči, streh, razov, kaminov,.. Tekstura skale peščenjaka je izvrstna in daje tako dober oprijem, da je še sloperje pravo veselje držati. Z lahkoto lahko trdim, da še nikoli doslej nisem plezala tako lepih smeri. V mislih mi bodo za vselej ostale vsaj tri. Prva smer, v katero sem se podala – Kruh za kruhom (VIIIb – cca 6c), ki v 80 metrih dolžine, katero splezaš v enem kosu s 100m štrikom, ponudi le 9 kruhov za vpenjanje (kruhi so rinke, sidrane globoko v skalo). Prav fenomenalen občutek svobode, sploh zgoraj na sloperjih in zadnjim vpenjanjem n-metrov pod sabo. Druga smer ”to remember” je gotovo moj sajt življenja… 40 metrski raz Udolni Hrana z oceno IXc (cca 7b+), v katerem sem se borila eno uro in pol. Že do prvega vpenjanja sem se morala nekajkrat pogovoriti sama s sabo (”varno je, varno je, varno je!” :D), pa še parkrat naprej v smeri, pred vsakim vpenjanjem pravzaprav… Do te mere, da se je do zadnjega vpenjanja tudi psiha iztrošila in potihnila, tako da kljub temu, da sem bila navita do smrti, nisem prijela za komplet 😀 Tretja nepozabna smer je pa fantastična tenka poč, Otisk prstu IXc, kjer mi je Peter nakazal, kako se streže s tovrstno crack plezarijo. Prav neverjetno, kako poči človeka utrudijo čisto drugače od običajne plezarije. ”Want some more”! 🙂

V glavnem, fenomenalno področje, vredno tistega celega dneva vožnje do tja. Upam, da postane naša redna destinacija.

Še par fotk s telefona (by Peter Juvan&me)

LpM

0 komentar
0
Naroči se na obvestila
Obvesti o
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments