Domov Izpostavljeno Triglavska magistrala malo po naše

Triglavska magistrala malo po naše

objavil Barbara Bajcer
3 komentarji 768 ogledov

Sredi prejšnjega tedna smo ob pregledovanju vremenskih razmer ugotovili, da se za vikend obetajo trije čudoviti dnevi v hribih. Naravna izbira za dano situacijo? Triglavska magistrala!

Službene obveznosti so bile krive, da smo v petek šele ob 12h lahko štartali iz Lj. Zaradi pomanjkanja časa se nismo ubadali z logistiko zadnjega dne in smo se odpeljali kar direkt do spodnje postaje žičnice Vogel. Naša miselnost: če nam bo usojeno, bomo že dobili prevoz iz Krme do Ukanca, sicer bomo zadnjo etapo magistrale pač malo prilagodili 🙂 Zaradi pozne ure smo na parkirišču uspeli izprositi karte od smučarjev, ki so že zaključili dan (jupi, bomo lahko spili kakšno pivo več :D) in ob 14h smo stali ob sirarni na Zadnjem Voglu. Kljub pozni uri snežna odeja ni bila premehka, tistih nekaj spustov pa fenomenalnih. Nismo se obirali in po 3,5h smo se že sončili na terasi Doma na Komni. Obvezno pivo, večerja, palačinke, kakšna družabna igra…

Zjutraj po obilnem zajtrku nadaljujemo proti Lepi Komni. Da ne bi bili prehitro na bivaku, se odločimo malo popestriti dan. Vzpnemo se na Kal po direktni varianti in nato odsmučamo v SV smeri, kjer najdemo super prehod. Zopet nas čaka vzpon, preko Velikih vrat na Glavo za bajto. Kljub začetnim planom se tukaj odločimo, da tokrat izpustimo zadnjih 100 višincev in ne gremo na Čelo. Super smuka v Lopučnico, potem pa zopet vprežemo kužke in se mimo Triglavskih jezer primajamo do Prehodavcev. Tukaj žal ni polpeniziona, je pa čudovit razgled, topel bivak in obilna večerja iz nahrbtnika. Ni nam bilo dolgčas, bivak je bil namreč poln. Dober dokaz, da je bil vikend res čudovit 🙂 Zvečer v bivaku spoznamo Aljošo, ki je prišel na Prehodavce direkt s Pl. Blato in se ima namen tja tudi vrniti. Ker je pot v tisti smeri tudi za nas najboljša izbira (avto pri spodnji postaji žičnice), se odločimo naslednji dan združiti moči. Zadnja etapa pač ne bo del tipične Triglavske magistrale.

Zjutraj oprtamo nahrbtnike in se začnemo vzpenjati proti Hribaricam. Podlaga trda in ledena, obvezni srenači. Sledi vzpon na Kanjavec, na vrhu trdo in spihano, nižje idealna smuka. Sledi prečenje za Debelim vrhom in perfektna smuka preko Lazoviškega prevala do Pl. v Lazu. Ko že misliš, da je vsega konec, sledi še preganjanje do Pl. pri jezeru in spust do ceste. Po cesti se da odsmučati zadovoljivo nizko, do Aljoševega avta imamo 15 minut hoje po asfaltu. V tem trenutku smo izredno hvaležni za njegovo družbo, drugače bi še kar nekaj časa trpeli do Stare Fužine. Zaključimo na pivu v Bohinjski Bistrici.

Izkupiček? Super izkoriščen vikend. Vreme idealno, krema faktor 50 obvezna, smuka super, nahrbtniki pretežki, družba brez pritožb. Podlaga je neverjetno dobra in se bo še dolgo obdržala. Zares južno je bilo samo na dnu Lopučnice, v prečki za Debelim vrhom pa je bilo nekaj napihanega. Ostalo predelano in brez spontanega plazenja (razen na strmih terenih pod stenami ter z ruševjem kot točko sprožitve).

Uživali smo: moja malenkost, Jaka, Eneja in zadnji dan Aljoša.

Foto: Jaka Cerar

3 komentarji
8

3

Please Login to comment
3 Comment threads
0 Thread replies
0 Followers
 
Most reacted comment
Hottest comment thread
3 Comment authors
Barbara BajcerJure PezdircŠpela Koren Girandon Recent comment authors
  Naroči se na obvestila  
novejše starejše največ glasov
Obvesti o
Špela Koren Girandon
Špela Koren Girandon

Mi delaš lušte. 🙂

Jure Pezdirc

Vsem jih dela 🙂